Če želi biti EU priznana kot resnični geopolitični akter, krepitev naše notranje enotnosti ne bo zadostovala. Prav tako moramo preumeriti naš strateški kompas, in sicer s koherentnejšo uporabo naših političnih in gospodarskih instrumentov ter učinkovitejšo opredelitvijo ne le tveganj, temveč tudi priložnosti. Prav zato že od vsega začetka svojega mandata zagovarjam stališče, da mora Evropa poglobiti svoje vezi z državami Latinske Amerike in Karibov.

Za ta potreben kvalitativni preskok bomo morali okrepiti politični dialog na najvišji ravni. Da bodo naša prizadevanja zares verodostojna, moramo do konca posodobiti veljavna pridružitvena sporazuma z Mehiko in Čilom, podpisati izpogajani sporazum s skupnostjo afriških, karibskih in pacifiških držav, ki bo nasledil sporazum iz Cotonouja, ratificirati pridružitveni sporazum s srednjeameriškimi državami ter finalizirati sporazum med EU in Mercosurjem.

Čeprav ima trgovina v vseh teh sporazumih pomembno vlogo, nanje ne moremo gledati kot na zgolj trgovinske sporazume. Najbolj kompleksni med temi sporazumi so tisti z Mercosurjem, o katerih se pogajamo že več kot dve desetletji. Z vidika tanga bi lahko rekli, da dvajset let ni nič kaj takega, v tem primeru pa je to obdobje predolgo.

Ko sem prejšnji mesec obiskal Južno Ameriko, sem se imel priložnost srečati z voditelji Argentine, Paragvaja in pa Urugvaja, ki trenutno predseduje Mercosurju po načelu rotacije. Še manj je od tega, ko sem novoizvoljenemu brazilskemu predsedniku Luizu Ináciu Luli da Silvi čestital za njegovo izvolitev. Ob vseh teh srečanjih je bil glavna tema sporazum med EU in Mercosurjem. Vsem tem voditeljem sem hotel sporočiti, da je politična volja za dokončanje tega za vse strani koristnega sporazuma še kako živa.

Priznajmo, da se beseda „strateški“ uporablja že kar prepogosto. Vendar se sporazumu med EU in Mercosurjem ne bi mogla podati bolje. Nekateri mu sicer nasprotujejo – pri čemer navajajo nasprotja interesov – vendar so argumenti v prid finalizaciji tega sporazuma premočni.

Kot prvo, sporazum med EU in Mercosurjem je veliko več kot le trgovinski dogovor. Je močno politični instrument, ki bi z razvijanjem dialoga in sodelovanja pomenil potrditev strateškega zavezništva med našima dvema regijama, ki sta v svetovnem merilu med najbolj usklajenimi, ko gre za interese in vrednote ter podobnosti vizij o družbi, kakršno želita.

Poleg tega nameravamo na obeh straneh Atlantika okrepiti strateško avtonomijo in izboljšati gospodarsko odpornost z zmanjšanjem prekomernih odvisnosti. Avtonomija pa ne pomeni izolacije. Ne, pomeni diverzifikacijo vrednostnih verig, kar pa spet terja sodelovanje z zanesljivimi gospodarskimi in političnimi partnerji.

Sporazum med EU in Mercosurjem, ki bi združil dva največja trgovinska bloka na svetu, s skupno več kot 700 milijonov prebivalcev, bi bil najrazsežnejši trgovinski sporazum, ki ga je kdaj sklenila EU. Hkrati bi to bil Mercosurjev prvi celoviti trgovinski sporazum, ki bi okrepil notranjo povezanost te integracije.

S skupnimi pravili bi se odprla vrata med našimi velikimi trgi in ustvarile bi se resnične priložnosti za podjetja na obeh straneh, kar bi bili v oporo ustvarjanju visokokakovostnih delovnih mest v Evropi in v Latinski Ameriki. Glede na priznano asimetričnost naših gospodarskih situaciji sporazum izrecno predvideva postopno odpiranje trgovine, da bi se ustrezni sektorji utegnili modernizirati in postati konkurenčni.

Države Mercosurja želijo izvažati v Evropo več, hkrati pa se želijo izogniti temu, da bi bili zgolj izvozniki ekstraktivnih virov. Svoje proizvodne in izvozne zmogljivosti nameravajo razviti in svojim naravnim virom z inovacijami in tehnologijo dodati vrednost, vseskozi ob strogem spoštovanju socialnih in okoljskih standardov.

Tretji argument v prid sporazumu med EU in Mercosurjem je njegov potencial za prispevek k nadaljnjemu razvoju podnebnih ukrepov in varstva okolja. Politični dogovor, ki sta ga EU in Mercosur dosegla leta 2019, je bil celo med prvimi tovrstnimi sporazumi, ki so se sklicevali tudi na Pariški sporazum. Vendar je v Evropi zaslediti dvome o trdnosti te zaveze, zlasti glede na vse hitrejše krčenje gozdov v Amazoniji v zadnjih letih. Nekateri v Evropi zatrjujejo, da bi bila edina verodostojna pot naprej avtonomna zakonodaja EU. Vendar samoizolacija in hkrati spreminjanje sveta ne gresta skupaj. Naš regulativni okvir mora spremljati več mednarodnega dialoga in sodelovanja s poudarkom na pojasnjevanju skupnih zavez in vzpostavljanju trajnostnejših vrednostnih verig.

Izvoljeni predsednik Lula je jasno izrazil željo braniti brazilsko demokracijo, celiti rane brazilske družbe, podpirati delo v prid socialni pravičnosti in spodbujati gospodarstvo, hkrati pa se spoprijeti s problemom podnebnih sprememb in krčenjem gozdov v Amazoniji. Sporazum z EU bi bil v oporo tem prizadevanjem, saj bi pripomogel k izmenjavi znanja, izboljšanju standardov, krepitvi varstva okolja in trajnostnim metodam proizvodnje. Evropska stran bo predlagala dodaten instrument, v katerem bodo določene naše skupne zaveze glede okoljske trajnostnosti.

In končno, sporazum med EU in Mercosurjem je šele samo začetek. Predstavlja začetek skupne poti in zarisuje institucionalni okvir, potreben za lažje sodelovanje na številnih področjih skupnega interesa, od varstva človekovih pravic in trajnostnega razvoja do ureditve digitalnega gospodarstva in boja proti organiziranemu kriminalu. Ta sporazum bo okrepil naše odnose ne le med vladami in institucijami, temveč tudi med parlamentarci in parlamentarkami, civilno družbo, podjetniki in podjetnicami, študenti in študentkami, univerzami, znanstveniki in znanstvenicami ter ustvarjalci in ustvarjalkami.

Čas je, da se poslovimo od kratkoročne taktike. V svetu velikanov EU in Mercosur skupaj predstavljata le 10 % svetovnega prebivalstva in 20 % svetovnega BDP. Če želita Evropa in Mercosur biti vplivna, je trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem strateški imperativ. Z brazilskim predsedovanjem Mercosurju in španskim predsedovanjem EU v drugi polovici leta 2023 se ponuja odlična priložnost za zagotovitev tistega zagona, ki ga odnosi med EU in Mercosurjem potrebujejo.